Drevo Dinastiya Romanovih

Vsebina • • • • • Izvor rodbine [ ] Romanovi izhajajo iz stare rodbine. Prvi poznani prednik Romanovih, Andrej Ivanovič Kobyla, je bil v 14. Stoletju bojar na dvoru (leta 1347 je bil omenjen v dokumentu velikega knez Simeona Ivanoviča). Rodbina se je kasneje delila na veliko vej. Dinastija je dobila ime po Romanu Jurjeviču (†1543), bojarju na dvoru carja (vladal 1505-33).

Njegova hči Anastazija Romanova Zakharina-Jurjeva (*1523, †1560) je postala prva žena (1533-84). Sin Romana Jurjeviča, Nikita Romanov, je bil varuh svojega mladoletnega nečaka, s katerim je leta 1598 izumrla dinastija Rurikidov. Nikita Romanov (†1586) je imel sina Fjodora Nikitiča (*1553, †1633). V tekmovanju za prestol je po izumrtju Rurikidov zmagal (1598-1605), ki se je postopoma znebil vseh tekmecev.

Fjodora Nikitiča Romanova je izgnal v samostan daleč na severu Rusije, kjer je prejel meniško ime. Po Borisovi smrti je postal rostovski in kasneje moskovski. Dinastija Romanov [ ] Sedemletno obdobje zmede, ki je nastopilo po smrti Borisa Godunova, se je končalo 3. Marca 1613, ko je razširjeni zemskij sobor (svet bojarjev) z velikim konsenzom za carja izvolil sina Fjodora Nikitiča, petnajstletnega. Mihaelu (vladal 1613-45) je na prestolu sledil sin (1645-76) in temu njegov sin (1676-82).

Je umrl mlad brez potomcev. Za njegovega naslednika sta formalno prišla v poštev Fjodorov slaboumni brat Ivan V. In vsestransko nadpovprečno razviti polbrat Peter. Čeprav je patriarh za carja imenoval Petra, je Ivanova ambiciozna starejša sestra Sofija s pomočjo strelcev in sama prevzela regentstvo v imenu slaboumnega in mladoletnega (1682-89) Leta 1689 je Peter I. Pregnal Sofijo v samostan in sam prevzel vladanje, do Ivanove smrti (1696) tudi v njegovem imenu. (1682-1725) je leta 1722 izdal zakon, po katerem lahko ruski car sam imenuje svojega naslednika, a je umrl, na da bi to storil. Blog.

Tako je po njegovi smrti ob podpori vplivnih mož na dvoru in dvorne garde vladanje prevzela Petrova druga žena (1725-27). Za svojega naslednika je določila Petra II., vnuka Petra I. In njegove prve žene Jevdokije Lopuhine. (1727-30) je umrl mlad, brez otrok. Z njim je leta 1730 izumrlo moško nasledstvo Romanovih. Vplivni veljaki na ruskem dvoru so namenili nasledstvo drugi preživeli hčeri Ivana V., (1730-40).

Ta je na smrtni postelji imenovala za svojega naslednika sina svoje nečakinje, dvomesečnega (1740-41); regentstvo je prevzela njegova mati, ki je vladala s pomočjo nemških strokovnjakov in svetovalcev (oče in ded malega Ivana sta bila nemška vojvoda). Vendar Rusi niso mogli prenašati vladanja Nemcev in so pomagali hčerki Petra I., Elizabeti, izvesti dvorni udar in prevzeti oblast. Tudi (1741-62) ni imela naslednikov in z njeno smrtjo je leta 1762 izumrlo tudi žensko nasledstvo rodbine Romanovih. Dinastija Holstein-Gottorp-Romanov [ ] Elizabeta je takoj po prevzemu oblasti določila za svojega naslednika na prestolu Karla Petra Ulricha, sina svoje sestre Ane, ki je bila poročena z nemškim vojvodo Karlom Friedrichom von Holstein-Gottorp. Zavladal je kot car Dinastija se odtlej imenuje Holstein-Gottorp-Romanov, zaradi velike zgodovinske pomembnosti Petra Velikega pa velikokrat še naprej samo Romanov. Je vladal le 5 mesecev (1762).

/content/-b-a-romanov---sovetskiy-istorik-5 1346. /content/-b-a-romanov--sovetskiy-istorik-1 1347. /content/-besplatnyy-analog-drevo-zhizni 2865. /content/-dinastiya-romanovyh 5076.

Po njegovi odstavitvi in umoru je 34 let vladala njegova žena Sophie von Anhalt-Zerbst pod imenom (1762-96). Nasledstvo je želela prepustiti neposredno svojemu vnuku Aleksandru, a ta dokumenta, ki mu je dajal to pravico, ni hotel uporabiti. Je tako nasledil njen in Petrov neuravnovešeni sin (1796-1801). Zaradi čudaštev, ki jih je počel, so ga zarotniki umorili. Na prestolu mu je sledil sin (1801-25). Ta je imel sicer veliko otrok, a nobenega zakonitega naslednika.

Ruska javnost je bila prepričana, da bo Aleksandra I. Nasledil njegov dve leti mlajši brat Konstantin. Vendar se je ta v družinskem (tajnem) dogovoru odpovedal prestolu v korist veliko mlajšega brata Nikolaja I. Nejasnost zaradi nasledstva in nezadovoljstvo s carizmom je dalo povod za, ki ga je Nikolaj s silo zatrl.

Po (1825-55) ni bilo več težav z nasledstvom. Očetom so sledili najstarejši živeči sinovi: (1855-81), (1881-94) in (1894-1917). Marca 1917, med, se je moral car Nikolaj II. Odpovedati prestolu. Širšo carsko družino je nova oblast umaknila najprej v sibirski in potem v (danes Sverdlovsk). Julija 1918 postrelili vso družino.